Razvoj zasebnosti in varnosti, primernih za vse

Googlovo središče za načrtovanje varnosti v Münchnu je svetovno središče za načrtovanje zasebnosti in varnosti. Inženirja Wieland Holfelder in Stephan Micklitz pojasnjujeta, kako Google v svoje izdelke vgrajuje funkcije preglednosti in možnosti nadzora.

Wieland Holfelder je še vedno živel v Združenih državah, ko je prejel pisno potrditev o novi zaposlitvi pri Googlu. Iz Nemčije se je preselil v Silicijevo dolino, kjer je 12 let delal za različna podjetja, med drugim tudi za Mercedes-Benz. Leta 2008 se je vse spremenilo. Holfelderjevi ameriški prijatelji in sodelavci so bili navdušeni nad njegovim novim delovnim mestom in delodajalcem. Toda njegovo prihodnje delovno mesto ni bilo v mestu Mountain View v Kaliforniji, temveč v Münchnu v Nemčiji. Zato je bila ta novica pogosto sprejeta z manjšim navdušenjem. Poleg običajnih sporočil s čestitkami je Holfelder občasno prejemal tudi začudene in vprašujoče poglede nemških prijateljev, ko je omenil Google. Toda Holfelder ve, kako občutljivi znajo biti Evropejci (Nemci pa še posebej), ko pogovor nanese na njihove osebne podatke.

Holfelder, vodja Googlovega središča za načrtovanje, sedi v menzi münchenske podružnice, ki je s svojo elegantno opremo in okni od tal do stropa bolj podobna restavraciji. Iz delčkov pogovorov, ki jih je mogoče razločiti med splošnim vrvežem v prostoru, je jasno, da je angleščina sporazumevalni jezik zaposlenih pri Googlu v Münchnu. Toda vpliva Silicijeve doline s tem še ni konec – v opečnati stavbi, ki so jo odprli leta 2016, lahko najdemo fitnes center, kavarno, biljardnico in knjižnico. V tej podružnici dela približno 750 zaposlenih z vsega sveta, največ je razvijalcev programske opreme. Njihov delovni čas se pogosto razvleče v večer, saj so videokonference s sodelavci iz Googlovega sedeža v Mountain Viewu izvedljive šele od poznega popoldneva naprej.

Tudi direktor oddelka za načrtovanje Stephan Micklitz, ki je zadolžen za skladnost Googlovih izdelkov s standardi glede varstva podatkov po vsem svetu, je zaposlen v münchenski pisarni. Ekipi se je pridružil leta 2007 in je eden prvih zaposlenih pri Googlu v Münchnu. Prav Micklitz in njegova ekipa so razvili prvotno storitev Moj račun, ki je pozneje postala račun Google. Ta digitalni instrument lahko uporablja vsak, ki ima račun pri Googlu, in tudi vsi, ki zgolj uporabljajo Googlov iskalnik ali YouTube. Račun Google omogoča preprosto upravljanje nastavitev. Uporabniki si lahko s funkcijo Varnostni pregled ogledajo tudi, kako dobro so njihovi podatki zaščiteni proti zunanjim napadom, s funkcijo Pregled zasebnosti pa lahko določijo, kateri njihovi osebni podatki se bodo shranjevali v Googlove strežnike in kateri ne.

Po besedah Holfelderja in Micklitza si nobeno drugo podjetje v panogi ne prizadeva tako zelo zaščititi podatke svojih uporabnikov proti spletnim napadom. In Googlova strežniška infrastruktura resnično velja za eno najbolj varnih na svetu. Varnostni sistem je zapleten in večplasten. Podatki so v šifrirani obliki shranjeni v podatkovnih središčih po vsem svetu – gre za objekte, ki spominjajo na najstrožje varovane zapore. »Tudi če nekdo v enem od naših biometrično zaščitenih podatkovnih središč naleti na trdi disk z vašimi e-poštnimi sporočili, ne bo mogel z njim narediti ničesar,« pojasnjuje Holfelder. »Vsi podatki na disku se distribuirajo po različnih podatkovnih središčih, pa še šifrirani so.« Poleg tega pa tudi, če hekerji kljub vsem tem ukrepom odkrijejo pomanjkljivost v Googlovih vmesnikih ali izdelkih, podjetje zagotavlja bogate nagrade v zameno za te podatke. Zato se vsem, ki jih mika postati spletni kriminalci, bolj izplača prijaviti varnostno ranljivost, kot pa jo izkoristiti.

Enako velja za oglase, s katerimi Google zasluži največ denarja. S podatki je mogoče oglase bolje prilagoditi vsakemu posamezniku – če torej iščete nov siv kavč, vam bodo prikazani oglasi, ki ustrezajo tem značilnostim. Nekaterim se to zdi koristno, drugim pa moteče. Micklitz pojasnjuje, da je to funkcijo prilagajanja oglasov mogoče preprosto izklopiti. »Seveda prek računa Google,« še dodaja. Uporabnikom, ki to funkcijo izklopijo, se bodo oglasi še naprej prikazovali, vendar ne bodo več prilagojeni njihovim zanimanjem. »Podatke uporabljamo, da oglaševanje ustrezneje prilagodimo uporabnikom,« se pridružuje Holfelder. »Vendar nobenih osebnih podatkov ne prodajamo nikomur.«

Fotografije: Myrzik in Jarisch